Everything comes from within (vse IZVIRA iz nas samih)
duhovna resnica
Pravijo, da po svetu razsaja strašni virus, ki je tako prebrisan, da se je bil sposoben z malodane svetlobno hitrostjo razširiti od ene osebe v vse kotičke našega planeta. Za njegov izbruh pa krivijo nekoga, ki je slabo prekuhal netopirjevo juho. Oziroma pravijo, da se bolj verodostojen vzrok še išče…
Am… resno?
Pristojni zdravstveni delavci v Wuhanu, kjer se je bolezen pojavila, so nanjo odreagirali s strašno paniko in skočili v zaščitne obleke, kot so to videli v zadnjih filmih s podobnimi tematikami. Namesto, da bi nanjo reagirali s srčno energijo ljubezni in tako nemudoma ublažili situacijo.
Panika se je nato razširila na ves svet in zdi se, kot da je iz kolektivne zavesti skoraj čez noč izbrisala vso ljubezen. Ironično pa bi nam ravno v tej situaciji ljubezen prišla še najbolj prav. Ljubezen je namreč neskončni stvarnik (Bog), ki prebiva v našem srcu. Ta stvarnik smo mi sami. Ljubezen je naša temeljna resnica. In ker je ljubezen neskončna, lahko z njo pozdravimo vse bolezni.
Panika oziroma strah pa je po drugi strani ideja, ki bi rada ljubezen (nas) uničila. Strah je torej destruktivna sila. Ker strah nasprotuje ljubezni, nasprotuje naši resnici, kar pomeni da v absolutnem smislu dejansko ni resničen. Zato se nam ga tudi ni potrebno bati (pun intended).
Kar pa je v povezavi s strahom do neke mere resnično, pa je zgolj izkušnja strahu. Na primer strahu pred virusom.
Čeprav se nekomu zdi situacija strahu pred koronavirusom strašno zanimiva, ker je definitivno bolj resnična kot obisk kinematografa, pa strah dolgoročno res ni dober za naše zdravje (in za zdravje bolnikov) zato bi ga bilo na neki točki pametno razbliniti.
Ta točka je na primer sedaj. Panika okoli bolezni COVID-19 namreč ni nič drugega kot posledica ideje, da so bolezni nekaj, kar se preko virusov nalezemo od drugih. Za kar pa smo verjetno že vsi kdaj v življenju posumili, da ne more biti res.